Bo oboroževalna renesansa prinesla mir? "Evropa mora sama zagotoviti svojo varnost"

Letošnje leto je bilo ponovno zaznamovano z napetim varnostnim ozračjem, tako po svetu kot tudi v Evropi. Vojna v Ukrajini traja že skoraj četrto leto, vojna v Gazi pa je – kljub sprejemu mirovnega načrta, ki ga je predlagal ameriški predsednik Trump – močno zaznamovala dogajanje na geopolitični ravni.

Da je situacija resna, je bilo mogoče razbrati tudi iz sporočil evropskih voditeljev in glavnih odločevalcev Evropske unije, ki so glasno pozivali države, da morajo nameniti več denarja za obrambo in orožje.

To se je nato tudi zgodilo, ko so države članice zveze Nato na vrhu v Haagu sprejele zgodovinsko odločitev, da povišajo obrambne izdatke na pet odstotkov BDP. Glavni razlog za povečanje tiči predvsem v nevarnosti morebitnega napada Rusije in nadaljnji podpori Ukrajini.

Del modernega vojskovanja je tudi hibridno vojskovanje

Ob tem pa se je predvsem na stari celini razširjal tih, a vztrajno rastoči val kibernetskih groženj, napadov in drugih varnostnih incidentov. Oktobrsko poročilo Evropske agencije za kibernetsko varnost (ENISA) kaže, da je bilo zabeleženih skoraj 5.000 kibernetskih napadov, incidentov in goljufij v EU med julijem 2024 in 2025. Številka zajema samo večje in čezmejne napade, zato je v resnici le vrh ledene gore. Slovenija se v istem času sooča z 2.593 incidenti, ki jih je obravnaval SI-CERT – ta statistika vključuje celoten spekter prijav, od phishinga do dejanskih vdorov.

Slovenija se sicer ne sooča z neposredno vojaško ogroženostjo, a ni ostala neopažena v širši sliki. Zgodila se je serija kibernetskih incidentov, med njimi razkritje nakupa okuženih USB-ključkov, ki so bili poslani na več ministrstev, in nedavni vdor v informacijski sistem uprave za varno hrano, ki je pokazala, da tudi naša država postaja tarča nepridipravov v zadnjem obdobju.

Ob tem ne gre prezreti tudi nekaterih posameznih incidentov oziroma nasilnih napadov, ki so se zgodili na evropskih in ameriških tleh, katerih vzroki tičijo tako na področju politike in tudi terorizma. Ob t. i. trgovinski vojni, ki jo z uvedbo carin s številnimi državami vodi ameriški predsednik Donald Trump, pa ne gre spregledati niti njegove ostre retorike proti Venezueli. Zaradi vojne proti drogam je ameriški predsednik omenjal celo možnost uporabe sile na venezuelskem ozemlju.

Vprašanje varnosti v Evropi ni več nekaj samoumevnega

Ob vseh grožnjah, kjer se prepletajo odprti vojni konflikti, geopolitična nestabilnost, hibridne grožnje in kibernetski napadi, se je svet znašel na točki, kjer je vprašanje varnosti daleč od samoumevnega.

Javnomnenjska raziskava, v kateri so sodelovali državljani Francije, Italije, Španije, Nemčije, Poljske, Portugalske, Hrvaške, Belgije in Nizozemske, objavljena pa je bila v francoski politični reviji Le Grand Continent, je pokazala, da ameriški predsednik Donald Trump predstavlja grožnjo Evropi, ob tem pa anketiranci ne izključujejo tudi možnosti vojne evropskih zaveznic z Rusijo.

"Evropa se ne sooča le z vse večjimi tveganji, temveč spreminja svoje zgodovinsko, geopolitično in politično okolje. Rezultati raziskave kažejo, da so Evropejci tesnobni, da se zavedajo ranljivosti in s težavo vidijo pozitivno prihodnost," je rezultate raziskave komentiral ustanovitelj agencije za merjenje javnega mnenja Cluster17 Jean-Yves Dormagen.

Ob tem je dodal, da Evropa vstopa v dobo nevarnosti, saj se zgolj 12 odstotkov vseh vprašanih ne počuti ogroženih, bodisi zaradi tehnologije in vojaške nevarnosti bodisi zaradi energetike in prehranske varnosti.

O aktualnih odprtih vojnih žariščih in konfliktih ter o tem, kakšna je trenutna varnostna situacija po svetu, smo se pogovarjali z direktorico in soustanoviteljico nevladne organizacije Regionalni dialog Katjo Geršak in obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede Jeleno Juvan.

Vojna v Ukrajini traja že skoraj štiri leta, kljub nekaterim prizadevanjem za začetek mirovnih pogajanj pa nič ne kaže na to, da bi se spopadi na vzhodni fronti kakorkoli umirjali. Še več – če smo v zadnjih letih vojne med zimo videli neke vrste umiritev spopadov, se letos stopnjujejo napadi Rusije na energetsko in civilno infrastrukturo, ob tem pa so ruske sile osvojile še strateško pomembno mesto Pokrovsk.

"Mislim, da se vsi učimo, kako se danes odvija moderna vojna"

Jelena Juvan je ocenila, da je pred Ukrajino še ena zelo težka zima, če ne celo najtežja od začetka spopadov, saj je v vzhodnem delu države velik del energetske infrastrukture popolnoma uničen, država pa zato ni preskrbljena z energenti.

"Boji pa ne pojenjajo tudi v luči morebitnega začetka mirovnih pogajanj. Sprti strani želita s tem dokazati, da sta še vedno vojaško zelo močni in da nimata potrebe po tem, da bi sprejeli pogoje nasprotne strani oziroma zunanjega akterja. Rusija ima z osvajalskimi uspehi prednost na bojišču in kot taka tudi postavlja pogoje, Ukrajina pa na drugi strani skuša dokazati, da se lahko še vedno upira in brani. Zato tudi Kijev meni, da ni potrebe, da bi sprejela Trumpov dogovor, ki bi dejansko pomenil kapitulacijo Ukrajine," je dejala.

Tudi Katja Geršak meni, da je aktualna situacija v Ukrajini zelo nestabilna pred skorajšnjo zimo, ki običajno pomeni hudo obremenitev za obe strani in za obrambo frontnih črt.

"Rusi zdaj strateško obstreljujejo in ciljajo energetsko in civilno infrastrukturo po vsej Ukrajini. Situacija je res nestabilna in to delajo z namenom, ker se to dogaja vzporedno s pogajanji, ki potekajo. Sporočilo, ki ga skušajo Rusi poslati, je, da zmagujejo v vojni. In to poskušajo potiskati naprej in to zdaj vključujejo v vse pogovore, ki se odvijajo, da pridejo v pogajanja s pozicijo moči," je poudarila Geršak.

Ocenila je, da vojna v Ukrajini predstavlja pomembno prelomnico pri uporabi novih vojaških taktik, predvsem glede uporabe dronov kot pomembnega orožja in sredstva za doseganje ciljev.

"Mislim, da se vsi učimo, kako se danes odvija moderna vojna. To je čisto nekaj drugega kot katerakoli druga vojna, ki se je zgodila. (...) To, kar gledamo trenutno, je vojna, ki se pomika meter po meter. Ampak ne glede na to, kako si Rusija želi sporočati, da v vojni zmaguje, to ni tako samoumevno. Želeli so osvojiti Kijev, šli so nadenj, vkopali so se v tisto območje, a so jih potem Ukrajinci potisnili nazaj. (...) Rusija ni naredila preboja, Kijev je še vedno močan, ukrajinska vojska še vedno deluje, ni se še zgodil prelomni trenutek v vojni," je izpostavila Geršak.

Geršak: Putin svojega cilja ni spremenil

Na vprašanje, ali je Trumpov načrt za končanje vojne realna možnost in zakaj za Kremelj ni bil sprejemljiv načrt evropskih zaveznic, je Geršak odgovorila, da Rusi v prvi vrsti niso resni pri sklepanju kompromisov.

Po njenih besedah je Trumpov mirovni načrt za Ukrajino v 28 točkah "točno to, kar si Moskva želi", saj bi Ukrajina po njem bila oslabljena, odstopiti bi morala ozemlja – tudi tista, ki jih Rusi še niso osvojili, Ukrajinci bi ostali brez možnosti vstopa v zavezništva in imela bi oslabljeno vojsko, kar bi Putinu omogočilo tudi morebitna vojaška posredovanja v prihodnosti.

"V tem predlogu ne vidim enega samega kompromisa Moskve, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je dejansko pripravljena na premirje. Prva stvar, ki bi bila resen indikator, da se sploh lahko pogajajo, je premirje. In to je mogoče vedno, ko ena država reče, da ne bo več streljala. In če tukaj Moskva ni pripravljena narediti kompromisa, da bi bili resni in bi sklenili premirje, nato pa bi se pogovarjali o miru, potem res ne vidim resnih namenov Putina, da bi sklenil mir," je poudarila Geršak.

Po njenih besedah Putin svojega cilja, ki si ga je zadal ob začetku vojne, ni spremenil – njegov cilj je bil Kijev in padec ukrajinske vlade. To je, tako Geršak, njegov strateški cilj, kako zaščititi svoje meje, se širiti naprej, preprečiti zvezi Nato, da se približuje Rusiji in predvsem obvladovati Ukrajino in njeno oblast.

"Putin želi imeti v Kijevu puppet režim, puppet government (marionetno vlado op. a.), ki nima in ne bo imela zahodnih ambicij in ne bo stremela k EU in zvezi Nato," je še dodala Geršak.

Gaza – premirje, ki to ni

Ob divjanju vojne v Ukrajini situacija na Bližnjem vzhodu še vedno ostaja zelo napeto. Kljub krhkemu premirju, ki je tam začelo veljati pred slabima dvema mesecema po posredovanju ameriškega predsednika Trumpa, se v Gazi še naprej vrstijo obstreljevanja in posamezni spopadi, predvsem na jugu enklave. V zadnjih dneh so bili zabeleženi tudi novi zračni napadi, v katerih je bilo več civilnih žrtev, kar kaže, da so kršitve premirja postale skoraj vsakodnevna stalnica.

Da je premirje v Gazi res krhko in da Trumpov dogovor ne prinaša ne stabilizacije razmer in ne dolgoročnega miru, je prepričana tudi obramboslovka Jelena Juvan.

"Lahko rečemo, da se nadaljujejo vojaške aktivnosti nižje intenzivnosti ne le na strani izraelskih oboroženih sil, ampak tudi Hamasa. Tiste aktivnosti, ki so povzročile genocid, pa so v večji meri končane. Vendar to ne pomeni ne dolgotrajnega miru ne stabilizacije razmer, še najmanj pa dolgoročne rešitve palestinskega vprašanja na Bližnjem vzhodu," je poudarila Juvan.

Ocenila je tudi, da je celotna regija še vedno zelo nestabilna, saj še vedno obstajajo ocene, da je v bližnji prihodnosti zelo verjeten ponoven neposreden konflikt med Iranom in Izraelom.

Trumpove napovedi glede Venezuele "na robu bizarnosti", a niso neuresničljive

V zadnjih tednih pa je pozornost svetovne javnosti pritegnila tudi ostra retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti ameriškega kopenskega napada na Venezuelo. Ameriška mornarica je medtem okrepila svojo prisotnost v Karibskem morju, kjer se je ena od letalonosilk premaknila proti območju blizu venezuelskih voda, kar je v regiji sprožilo dodatna ugibanja o potencialni vojaški operaciji.

Napetosti je okrepilo tudi več preteklih incidentov na morju, med drugim prestrezanja plovil, ki jih Washington povezuje z narkokarteli, zaradi česar ZDA utemeljujejo svojo povečano navzočnost kot del širše kampanje proti nezakoniti trgovini z orožjem in mamili.

Na vprašanje, kakšne so realne možnosti, da bi se v Venezueli odprl še en vojaški konflikt, je Juvan odgovorila, da so sicer Trumpove izjave v zadnjih tednih "na robu bizarnosti", ampak da je glede na vse premike ameriške vojske, predvsem mornarice, "uresničitev njegovih napovedi kar realna".

Čeprav je ameriški kongres v preteklih dnevih skušal pravno omejiti Trumpove načrte glede morebitnega napada na Venezuelo, to po mnenju obramboslovke Juvan ameriškega predsednika ne bo ustavilo.

"Trump je že večkrat dokazal, da ne upošteva uveljavljenih struktur odločanja. Mislim, da mu je popolnoma vseeno, ali bo imel podporo kongresa ali ne, čeprav bi moral po ameriški zakonodaji kongres odobriti tovrstne vojaške intervencije. Je pa vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi dejansko prišlo do napada na Venezuelo. Dvomim, da bi Rusija v taki situaciji pomagala braniti Venezuelo. Se mi pa zdi, da bi bilo odprtje nove fronte na še eni celini, potem ko imamo vojno v Ukrajini in nestabilno situacijo na Bližnjem vzhodu, z vidika globalnega miru nevarno in popolnoma nepotrebno," je poudarila Juvan.

Sta Evropa in Slovenija varni?

Ob zaostrenih varnostnih razmerah po svetu se je v Evropi v zadnjem letu odvila t. i. oboroževalna renesansa, katere glavna akterja sta bila s pozivanjem k povečanju obrambnih izdatkov in oboroževanja zveza Nato in Evropska unija. Prav v zadnjem tednu so številne evropske zaveznice zveze Nato napovedale nove investicije v obrambne sisteme in orožje. Se pa ob vsem oboroževanju poraja vprašanje, ali smo v Evropi trenutno varni?

Katja Geršak je prepričana, da mora Evropa sama zagotoviti svojo varnost, predvsem po šoku, ki se je leta 2022 zgodil, ko je Rusija napadla Ukrajino. Po njenih besedah mora biti evropski odgovor na širše varnostno okolje jasen, in sicer z večjim vlaganjem v obrambo in modernizacijo vojaških zmogljivosti.

"Drugi šok, ki je sledil, je bil, da ima Rusija tudi druge teritorialne ambicije, česar mnogi še dolgo časa niso želeli verjeti. Tega se najbolj bojijo naše zaveznice na severu: Latvija, Litva, Estonija, Finska in Poljska. Njih je dejansko strah za njihovo teritorialno suverenost. Ko se pogovarjam s kolegi s severa, so prepričani, da so Rusi sposobni poslati tanke in drone ali pa še kaj drugega v njihove države. Tam pospešeno pripravljajo evakuacijske načrte, pozivajo ljudi, da imajo doma dovolj zalog. To grožnjo jemljejo zelo resno, celo eksistencialno resno," je poudarila Geršak.

Rusija hkrati pošilja signale, da je Evropa že del hibridnega konflikta, v porastu je širjenje dezinformacij, ki odpirajo popolnoma novo informacijsko dimenzijo hibridne vojne. Geršak je zato prepričana, da Evropa s pospešenim oboroževanjem dejansko zgolj reagira na grožnjo, ki je bila jasno izražena in udejanjena leta 2022. Ob tem pa se ne more več zanašati na nekdanja zavezništva.

"Ne moremo biti goli, bosi in nepripravljeni"

"Ta grožnja ni nastala v Evropi, ni prišla od nas, prišla je iz Rusije. Rusija je agresor in s tem hibridnim vojskovanjem zelo jasno nakazuje Evropi, da smo mi njen sovražnik. Hkrati se je ameriška politika obrnila do te mere, da ZDA niso več tako zanesljiva zaveznica, kot so bile. Pod Trumpom se je to močno obrnilo, njegova administracija ne zastopa več istih načel in nazorov kot prej. Nehati se moramo slepiti, da se bo ameriška politika kar sama od sebe vrnila nazaj. Trump je z MAGA gibanjem jasno nakazal, da vladavina prava ni več glavna prioriteta. Izpodbijajo jo v lastni državi na vsakem koraku, zato tudi zavezništvo z Evropo ni samoumevno, kar se zelo jasno kaže v odnosu med ZDA in Ukrajino," je dodala.

Po njenem mnenju je tako oboroževanje Evrope edina smiselna poteza, saj bi v nasprotnem primeru "med sovražniki hodili goli, bosi in nepripravljeni", saj človeštvo funkcionira na način, da brez vojske in orožja nimaš moči, ki bi jo lahko mednarodno izražal.

Slovenija po oceni Geršak ni izjema in je izpostavljena enakim tveganjem kot preostale članice EU. "Mi smo povezani, nismo samozadostni na nobenem področju – ne na energetskem, pri prehrani še najmanj, nismo ekonomsko samozadostni. Zato smo odprti in ranljivi za turbulence znotraj Evrope in širše.

Ker imamo pomembno strateško geografsko lego in dostop do morja, smo za mnoge države zelo zanimivi. Prav zaradi tega ne smemo zaostajati za ostalimi državami v soseščini, ki se pospešeno oborožujejo. "Nujno moramo dodatno vlagati v vojsko. Slovenija si ne more privoščiti, da bi ostala edina, ki bo zaostajala. Krepiti in prispevati moramo tudi v evropsko solidarnost," je zaključila Katja Geršak.